ANTON AŠKRC

Po nebu ščip plava,
šumi, šumi Drava...
»prepelji, brodnik, me takoj!
Oh, meni mudi se;
in preden zadani se,
mi daleč je priti nocoj.«

Po nebu ščip plava,
šumi, šumi Drava...
Čez reko čoln črni leti.
A potnica pozna,
velika in grozna
z brodnikom v njem tiho sedi.

»Telo ko kost suho
zavijaš v rjuho;
mrtvaški iz ust diše ti puh!
Pod čelom prikrita
dva ogla gorita...
Živ človek si, ali si duh?«

»Kaj znoj si otiraš?
Kaj v me se oziraš?
Naprej, naprej tiraj svoj čoln!...«
In žena vzravna se,
glej, veča se, rase —
ves čoln že je skoro je poln.

Po nebu ščip plava,
šumi, šumi Drava...
Pri bregu! Čoln butne na kraj...
»Kdo tujka si grozna?
o, potnica pozna,
brodnino odštej mi sedaj! —«

»Za manoj smrt bleda,
puščoba in beda,
strah, stok in drgèt pred menoj!
Kdo tvoja sem druga?
Ime mi je — kuga!
Nocoj grem na desni breg tvoj!

V vsak dom se odpravim,
ljudi vse podavim...
a tebi naj milost storim!
Ne boš čul vpijočih
in gledal ne mročih ——
zdaj prvega tebe umorim!«


ANTON aškerc je hotu s to posmijo povedat da bi se rad znebil kuge da nebo ona pokončala njega ampak on njo napisal je da je biu že čisto na konci iz življenjem a se ni predal puhal je že zrak po smrti in je vstrajal in bo tudi kugo pregnal ...