nasplosno o pivu :D

Pivo naj bi izviralo iz Mezopotamije, kjer so ga izdelovali že v 4. tisočletju pr. n. št. in so ga uvrščali med osnovna živila Pivo je v pisnih virih prvič omenjeno v hamurabijevem zakoniku ter v Himni boginji Ninkasi, nekakšni molitvi mezopotamski boginji piva, ki je hkrati služila tudi kot recept. Obstajajo podatki, da so v Mezopotamiji predelali v pivo kar 40 % vsega pridelanega žita (predvsem pšenice in ječmen). Do danes se je ohranilo veliko mezopotamskih receptov za pivo, med katerimi so tudi taki, ki zahtevajo dodatek k drozgi v obliki različnih aromatičnih rastlin, ki dajo pivu poseben okus. Za posebno močno pivo so Mezopotamci dodajali drozgi med vretjem tudi med.
V sumerskih tempeljskih državah so v zgodnjem 3. tisočletju pr. n. š. s pivom plačevali tudi delavce. Preprost delavec je dobil na dan liter piva, nižji uradnik dva litra, višji uradnik ter vse njegove žene pa po pet litrov piva dnevno.
Prvi kemični ostanki piva so bili najdeni na arheološkem najdišču Godin Tepe v gorovju Zagros v zahodnem Iranu in izvirajo iz časa med 3500 in 3100 pr. n. št..
Kdaj je pivo prišlo v Evropo, ni povsem jasno. Znano je, da so pivo pridobivali že v zgodnji bronasti dobi okoli leta 3000 pr. n. štProizvodnja piva je takrat potekala v majhnem, družinskem obsegu. Takratno pivo se je od današnjih precej razlikovalo, ker je vsebovalo tudi sadje, med, različne rastline, začimbe in celo narkotične substance. Največja razlika med današnjim pivom in prvimi pivi je bila v tem, da v prvotnih pivih ni bilo hmelja, ki je bil v pisnih virih kot dodatek pivu omenjen šele okoli leta 822 v zapiskih nekega karolinškega meniha. Kasneje je hmelj kot dodatek k pivu v svojih zapisih omenila tudi srednjeveška opatinja Hildegarda iz Bingna
Pivo so pred industrijsko revolucijo izdelovali in prodajali v majhnih količinah predvsem doma. Do 7. stoletja se je pivovarstvo razširilo tudi v samostane, ki so pivo izdelovali in prodajali v večjem obsegu. Med industrijsko revolucijo so se pojavile prve manufakture, ki so proizvajale pivo. Do 19. stoletja je tako postala domača proizvodnja piva že skoraj povsem zanemarljiva. Z iznajdbo areometra in termometra so pivovarji prišli do dveh pomembnih pripomočkov, ki sta ključno vplivala na proces varjenja piva, ker sta zagotavljala boljši nadzor nad procesi ter boljšo kakovost končnega priozvoda.

Shematski prikaz

Varje

Že prvi laški pivovar je dobro vedel, da ni dobrega piva brez kakovostne vode. Voda s hribov okrog Laškega je izjemna - mikrobiološko neoporečna, kristalno čista in z nizko vsebnostjo karbonatov, kar daje laškim pivom  poseben in izrazit okus. Slad, osnovno surovino za izdelavo piva, dobimo s kaljenjem ječmena v sladarni. Različne vrste slada, svetli, karamelni, barvni ..., so namenjene varjenju različnih vrst piva.
Za izdelavo slada se uporablja predvsem dvoredni jari ječmen, katerega  klas je sestavljen iz dveh pravilnih redov zrn enake velikosti, bogatih s škrobom. Ječmen se najprej očisti in sortira, potem se namoči in prečrpa na kaljenje, ki traja več dni. Nastane tako imenovani "zeleni slad", ki ga je treba posušiti. Posušen in očiščen slad  mora pred uporabo v varilnici dozorevati vsaj mesec dni.

Sladarna v Laškem je bila edina v Sloveniji in je zaprta od januarja 2000 zaradi premajhih potreb Pivovarne Laško. Slad zato uvažamo iz Avstrije, Češke, Francije in od drugod.

Piva seveda ni brez hmelja, "začimbe", ki z grenkimi in aromatičnimi snovmi pivu daje značilno prijetno aromo in osvežilno grenkobo.
Hmelj je že dolgo znan tudi kot zdravilna rastlina. Nekatere njegove zdravilne sestavine ostanejo tudi v pivu, in mu poleg osvežujočih dajejo še zdravilne lastnosti.

Varjenje

Tehnološki postopek  proizvodnje piva se nadaljuje v varilnici. Z varjenjem se dosežejo optimalni pogoji za delovanje encimov, ki so v sladu neaktivnem stanju, ter se pripravi čim boljšo hrano za delovanje kvasovk. Slad se navlaži s kakovostno vodo ter se zmelje. Ta faza se imenuje drozganje, mešanica vode in slada pa drozga.
V posebnih posodah  se z dvigovanjem temperature ustvarijo pogoji za delovanje encimov in s tem za razgradnjo snovi v sladu. Pri nižjih temperaturah se pod vplivom proteoličnih encimov razgrajujejo beljakovine, pri višjih temperaturah pa pod vplivom amilolitičnih encimov ogljikovi hidrati.  Nastale topne snovi se imenujejo ekstrakt, tekočina pa sladica. S precejanjem se loči sladico od netopnih delov slada, precejšen del ekstrakta, ki je še v netopnem delu, pa se  izpere z vodo.
Dobljeno tekočino, imenovano pivina,  se kuha v kuhalni posodi, kjer se ji v več obrokih dodaja hmelj.

Pivovarna Laško se ponaša z večjo, tehnološko najmodernejšo varilnico z zmogljivostjo max 8800 hl dnevno (8 vark dnevno oz. 1100 hl/varko), ter manjšo v celoti avtomatizirano računalniško vodeno varilnico z zmogljivostjo 4500 hl dnevno (6-8 vark/dan, 600 hl/varko).

Vrenje, zorenje in filtriranje

Hmeljeno pivino se prečrpa v posebno posodo, kjer se izloči vroča usedlina.
Pivino se nato ohladi na začetno temperaturo vrenja, prezrači s sterilnim zrakom in se ji doda kvas, da se začne alkoholno vrenje. Nastajajo alkohol, ogljikov dioksid in stranski produkti. Ob tem se sprošča tudi toplota, zato je za vzdrževanje želene temperature treba pivo med vrenjem hladiti.
Po končanem vrenju nastane mlado pivo, ki ga je treba ohladiti, mu odstraniti kvas ter ga prečrpati v tanke za zorenje. Proces  zorenja glede na vrste piva traja različno dolgo. Temperatura od -1 do 0 stopinj, predpisana tlak in čas so pogoji, potrebni za zaokrožen okus in aromo piva ter da se pivo nasiti s CO2.
Po končanem zorenju je še vedno bolj ali manj motno. Za kristalno bistrost piva in njegovo čim daljšo obstojnost  je treba pivo še prefiltrirati.
V tej fazi proizvodnje je pivovarna v zadnjih letih povečala svoje zmogljivosti za skoraj sto odstotkov in v celoti posodobila kletni del. Vsi procesi v tej fazi so avtomatizirani in računalniško vodeni.
Pred polnjenjem se pivo toplotno obdela - pasterizira, s čimer se podaljša predvsem biološka trajnost piva.
Leta 1976 je Pivovarna Laško zgradila novo polnilno halo z linijo za polnjenje steklenic in linijo za polnjenje sodov. Najstarejšo obstoječo linijo z zmogljivostjo 55.000 steklenic na uro je pognala leta 1988. Tehnološko še modernejša (60.000 steklenic na uro) je začela obratovati v začetku leta 1992. Istega leta je bila nameščena nova linija za polnjenje sodov (240 sodov na uro). V začetku leta 1993 je bila zamenjana tudi oprema za polnjenje pločevink, zaradi česar je mogoče na uro napolniti 30.000 pločevink. Sočasno je pivovarna povečala in posodobila tudi tlačno klet s programsko vodenim čiščenjem tlačnih tankov in linij.

Skladiščenje

Proizvajalec lahko pošlje na trg še tako dobro pivo, toda neznanje in nepoučenost trgovcev, skladiščnikov in uporabnikov lahko njegovo kakovost poslabšata. Pivo je občutljivo na sončno svetlobo in toploto ter velike temperaturne spremembe. Zato ga je treba hraniti v temnem in hladnem prostoru (do 10 stopinj C). Pravijo, da je pivo trajno, dokler je bistro. Takšno pa bo dokler bo pravilno skladiščeno. Kakovostno pivo si zaradi svoje žlahtnosti to nedvomno zasluži.

Najmočnejše pivo: Za najmočnejše pivo velja že vrsto let pivo Kulminator zahodnonemške pivovarne EKU iz Kulmbacha. Pivo Urtyp hell ima 13,2 % alkohola. Približno enako močno je pivo zuriške pivovarne Hurlimann. Tudi Laško se je ponašalo z najmočnejšim pivom Krpan (30 % ekstr.). Varili pa so ga samo v jubilejnem letu 1985.

Najmanj močno pivo: Za pivo z najmanj alkohola velja že dolgo časa pivo kolnske pivovarne Sunner, ki so ga zvarili leta 1918.

Najstarejša pivovarna: Najstarejša obratujoča pivovarna je bavarska državna pivovarna Weihenstephan. Deluje od leta 1040.

Najstarejša pivovarna starega piva: Najstarejša pivovarna, ki vari pivo zgornjega vrenja, je nemška pivovarna Bolten iz Korschenbroieha. Ustanovili so jo leta 1266.

Največja pivovarska družba: Anheuser-Busch iz St. Louisa ZDA zvari letno okoli 40 milijonov hektolitrov piva.

Največja pivovarna: Adolph Coors Co. deluje v mestu Golden (ZDA) v Coloradu. Na enem mestu zvarijo več kot 15 milijonov hektolitrov piva letno.

Največji izvoznik: Irski Guinness je izvozil od marca 1974 do marca 1975 1,7 milijona hektolitrov piva.

Najbolj severna pivovarna: Pivovarna Mack iz norveškega Tromsoja leži za polarnim krogom (69,5° N).

Najjužnejša pivovarna: Pivovarna v čilskem mestu Punta Arenas leži najjužneje (54° S).

Največja pivovarna aleja: Angleški Bass iz mesta Burton-on-Trent zvari največ angleškega piva ale.

Največja evropska pivovarna: Je še vedno Guinness iz Dublina.

Največja evropska pivovarska družba: Je amsterdamski Heineken.

Prodaja piva v največ državah sveta: To je zasluga danskega Tuborga in Carlsberga. Pivo prodajajo v več kot 160 državah sveta.

Najstarejša pivnica: Pri Fleku v Pragi: deluje od leta 1499.

Največja pivnica: Mathaser iz Munchna; dnevno prodajo okoli 150.000 litrov piva.

Avstralcem je pivo več kot pijača. Postrežejo ga tudi iz takšne steklenice, ki drži 2,275 litra Najdaljši pivski šank: Je v avstralski Milduri v lokalu "Working Men's Club, dolg je 87 metrov, pivo pa točijo skozi 32 pip.

Največ vrst piva: Največ vrst piva imajo v belgijskem mestu Antwerpen v lokalu Het Grote Ongenoegen (Veliko nezadovoljstvo). Točijo 920 vrst piva.

Največ pivovarn: Največ pivovarn je delovalo na ozemlju Nemčije (ZRN) 19,627, Velike Britanije in Irske 6.588, DDR 6.058, ZDA 4.131, Belgije 4.088, Francije 3.582, ČSR 1.539 in Avstrije 1.107.

Najbolj svet pivski kraj: Je amsterdamska pivnica Poslednja božja sodba, kjer postrežejo z 250 vrstami samostanskih piv iz nizozemskih, belgijskih, nemških in drugih pivovarn.

Bavarska državna pivovarna Weihenstephan je najstarejša obratujoča pivovarna na svetu. Obratuje od leta 1040.

Največja vrednost: Največjo vrednost je imelo pivo v Wallesu okoli leta 694, z njim so plačevali davke. V Nemčiji, ob spodnjem toku Labe, je veljalo več stoletij pivo (sodček piva) kot plačilno sredstvo (do leta 1793).

Največje pivsko slavje: Je munchenski Oktoberfest, kjer spijejo okoli pet milijonov litrov piva. Začelo se je leta 1810 kot slavje ob poroki kronskega princa Ludvika s Terezo Šaško.



Tole bi bilo z moje strani use sicer nisem privrzenec laskega piva ampak tole mi je bilo kar zanimivo  pa Lep Pozdrav DOLENC :D 

SEMAFOR

Sem se odlocil da bom kar sam nekaj napisal o SEMAFORJu   kajti vem da če nebom sam bom moral pod prisilo :D razrednika ... heh 
SEMAFOR je naprava ki ureja promet v križiščih ima zeleno luc katera pomeni da lahko speljes,rumena luč pomeni da moras vsaviti če pa si že toliko v kriziscu pa lahko še speljes moia prelepa barva pa je rdeča pri kateri se moras USTAVITI ...
pa začnimo bil je lep sončen dan z imenom petek in sem se že zbudil in skocil v kopalnico se umil in že sem biu na vlaku za ljubljano ko smo prisli v solo smo dobili novo uciteljico za angleščino ki pa mi je že na vse zgodaj povedala da sem dobil anglo 1 in da sem imel 43.9 procentov in da mi je zmankalo 2.5 točke do 2 bil sem jezen ko sto hudičev zakaj glih jaz a prisla je druga ura nemcine v kateri je bila usiteljica ista kot za anglescino a tam me je za povrh še vpisala v njen zvezek da govorim in sem bil se bolj jezen in vse se je hitro koncalo smo bili ze u "MUČILNICI" 91 kjer smo dobili malico in se vsi skupaaj spravili napolnit urbane ker pa sem bil jaz malo pohabljen sem hodil bolj počasi ko so vsi ze opravili sem jaz komaj priracal do urbanomata in pregledal stanje na racunu videl sem da je denarja dovolj in še sem se odpravil proti nehvaleznem in se nevem kako rečenemu semaforju ko sem videl da je razrednik šel čez semafor sem takoj za njim planil še jaz a ko sem sel jaz je bila ze rdeča luc in vozila so startala jaz pa sredi krizišča nisem vedel ali naj grem nazaj ali naprej seveda sem se izgubil ko golob v benetkah vsi so trobili jaz pa sem malo prestrasen z pohabljeno nogo taku letu čez da na nogo še pomislil nisem. Seveda da je prof M2M takoj znorel kaj nebo če pa jaz bumbar nisem videl da je rdeča luc zato je pa bilo krivo sonce in seveda tudi jaz kajti lahko bi vedel da bo kmalu rdeča luc a biu sem 100% prepričan da lahko planem čez prehod a ni se izteklo vse tako gladko a ko smo ze pri profesrju je povedal da je pred njegovimi ocmi na tem semaforju nekoga zbil avto me je minilo vse in sem bil samu vesev da sm še ceu tako da v vsej nesreči sem imel tudi sreco ki pa upam da me bo se doug spremljala  za 24 ur miha kastelic :D  lep pozdrav DOLENC

samo za profesorja M2M

http://a7.sphotos.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-snc7/405037_3231579521507_1627208412_2660388_1147810530_n.jpg
upam da bo odprlo sliko
 NA KONCU MAVRICE JE VEDNO ZAKLAD ...

nimam se ocen

fantje jaz nisem dobil se ocen in prosim ne bit zivcni hvala za razum

Splošno o hidroelektrarnah

Hídroelektrarna (kratica HE) je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije. Razpoložljiva moč je odvisna od vodnega padca in pretoka vode. Tako obstajajo hidroelektrarne z majhnim instaliranim pretokom (nekaj 10 m³/s) a velikim padcem (nekaj 100 m) kakor tudi elektrarne z velikim instaliranim pretokom (nekaj 1000 m³/s) a majhnim padcem.
Hidroelektrarne so lahko umeščene neposredno v rečni strugi ali pa v umetnem kanalu, ki dovaja vodo iz rečne struge. V primerih velikih padcev in manjših pretokov je voda do elektrarne pogosto speljana po podzemnem rovu.
Količina proizvedene energije oziroma trenutna moč elektrarne je odvisna od padca in pretoka vode. Ta je v rekah odvisen od naravnega dotoka. Da bi povečali regulacijsko sporobnost elektrane tako, da bi bila njena moč manj odvisna od trenutnega dotoka pred elektrarnami, pogosto ustvarimo akumulacijsko jezero zibeljsko jezero. V njem se v času manjše potrošnje električne energije oziroma večjih naravnih dotokov zbira voda, ki jo lahko koristno uporabimo za proizvodnjo električne energije v času večje porabe oziroma manjših naravnih dotokov reke.

Oglejte  si  --->animacijo delovanja hidroelektrarne  <--- Delež proizvodnje HE v Sloveniji in svetu
Skupna moč slovenskih hidroelektrarn je leta 2009 znašala 819 MW. Hidroelekrarne v Sloveniji so v letu 2008 po javne agencije republike slovenije  proizvedle 3500 GWh energije, kar predstavlja skoraj 30% vse proizvedene energije v Sloveniji.
Energija, proizvedena v hidroelektrarnah, se v Sloveniji imeuje MODRA ENARGIJA.
Hidroelektrarne po svetu ustvarjo približno 20% vse proizvedene energije.
Hidroelektrarne v Sloveniji so na reki soći, reki Savi zgornji in srednji tok  in gradnja na spodnjem toku  in reki dravi. Seznam vseh slovenskih elektrarn je tudi na slovenski wikipediji

Najbližja elektrarna v Medvodah, ki si jo lahko ogledamo kar z mostu v neposredni bližini, 

Gradnja največje HE na svetu - Kitajska. S polnim obratovanjem je  pričela novembra 2010.  

TUKAJ IMATE TUDI LINK ČE BI SI KDO HOTEL OGLEDATI HIDROELEKTRARNO PRED GRANDJO (KRŠKO)

http://www.he-ss.si/he-krsko-video.html

OGLEDATE SI LAHKO PA TUDI ANIMACIJO REKE (OKOLJA REKE) PREJ IN POTEM 

http://www.he-ss.si/he-krsko-primerjave.html

DAL VAM BOM TUD LINK OD HIDRO ELEKTRARNE BOSTANJ KJER PA IMATE SLIKE TURBIN DA SI BOSTE SAJ MALO PREDSTAVLJALI KAKSNA POSAST JE TO HEHE :D
 http://www.he-ss.si/he-bostanj-fotogalerija.html

TU IMATE SE IZDELAVO OZ PO POSTOPKIH KAKO SO IZDELOVALI HIDROELEKTRARNO BOŠTANJ MENI JE GRADNJA BILA VSEČ OZ POSNETEK GRADNJE TAKO DA ČE IMATE KAJ ČASA SI GA LE OGLEJTE ... :D
http://www.he-ss.si/he-bostanj-video.html

Največja hidroelektrarna po količini proizvedene energije v Sloveniji je HE Zlatoličje.


Ob tragediji, ki se je zgodila 3. julija 2008 pri hidroelektrarni Blanca pa se lahko spomnimo tudi na preminulega župana Občine Sevnica Kristjana Janca .


to bi bilo z moje strani vse če pa nebo odpiralo linkov pa mi prosim sporočite in vam povem kje sem linke dobil :D

NAJBL UŠEČ U NEMCIJI MI JE BILA FiRMA bmw

nekaj kar mi je najbolj ostalo v spominu je bila ferma bmw kajti v njem smo se zapodili ke po kako bi rekel veliki hali ko svinje v buce mislm da nismo falil nbene stvari ki je bila razstavljena v tem (bunkerju) vse smo moral sprobat bilo je veliko poskusnih mizic za reflekse voznjo po cesti po snegu  potiskati bat navzdol k sem biu pregrob je ena mama prec prletela in mi nekaj govorila jaz pa sem samo pokimal kajti niti sanjalo se mi ni kaj mi ona razlaga po tem sm se takoj odstranu od te naprave in sev k drugi ... po tem smo sli v kino dvorano kjer smo si ogledali objekt po projektorju  po vsem tem protokolu smo si sli ogledat sam objekt oziroma izdelovalnico bwm-jeu ogledali smo si skoraj use od a do z kako strihajo avtomobile z 9 odtenki se mi zdi avto pa je narejen v 9 urah delavci opravljajo samo dela z racunalnikom kajti malo kateri so delali na roke  pa še to ni tako pretirano delo vstavljanje gumastih podlošk  ogledali smo si tudi avtomobil na katerega so se podpisali vsi delavci ki so vlozili svoie znanje za ta avtomobil podpisov na avtomobilu je bilo nekaj 10 tisoč ... všeč mi je bil pa tudi olimpijski stolp po katerem smo se spustili z dvigalom 7m/s v katerem pa mi ni vse odgovarjalo ... ko smo prispeli na vrh sem planu prec pogledat kako se vidi munchen a nas je lepo ustimala megla katera se pa je po 20 minutah odmaknila in seveda vsi smo planili poslikavat mesto lepo se je videlo nekaj teniskih igrisc bmw z ptičje perspektive izdelava nogometnega stadiona in seveda znamenita alianz arena ko smo si to ogledali smo se z dvigalom sputili z stolpa in odsli na avtobus po mojem mnenju je ta eksurzija zelo dobro uspela kot za nas kot za profesorje tako da Lep Pozdrav DOLENC

za UČITELJICO ZA ANGLESČINO ,,,

UĆITELJICA LEPO VAS BI PROSIL ČE NEBI BIL PRASAN ANGLESCINE V PON. AMPAK V PONEDELJEK TEDEN KER V 2 DNEH SE JE NAZALOST NEBOM NAUCU K VEM OD PREJ IN BI SE ENKRAT LEPO PROSIL ZA ODOBRENO PROSNJO KAJTI TUDI VI VESTE DA SMO BILI V NEMCIJI IN POMOIE TUDI VESTE DA TM SE NISMO UCIL  HVALA ŽE V NAPREJ .
Lep Pozdrav DOLENC